Osebna asistenca je nabor storitev, ki posameznikom, ki potrebujejo pomoč, omogoča samostojno življenje.
Pomemben vidik osebne asistence je, da lahko posameznik sam izbere, kdo mu bo nudil pomoč in v kakšni obliki.
Nekateri posamezniki morda potrebujejo podporo ali osebno asistenco pri vsakodnevnih dejavnostih, da bi lahko premagali ovire in živeli z večjo neodvisnostjo. To se lahko giblje od občasne podpore do podpore 24 ur na dan.
Dejavnosti lahko vključujejo podporo pri osebni negi, prehranjevanju, oblačenju, gospodinjstvu, nakupovanju, pomoči pri delu in v prostem času, pa tudi pri komuniciranju, strukturiranju dneva ali podobno kognitivno ali psihosocialno podporo.
Primeri nalog, pri katerih lahko pomaga osebni pomočnik, so:
- nakupovanje, kuhanje, čiščenje, pranje, likanje,
- osebna opravila, kot so prehranjevanje, umivanje, oblačenje,
- vodenje, branje, nošenje ali premikanje predmetov.
Kakšna je razlika med osebno asistenco in institucionalno oskrbo?
Zadnja desetletja smo naredili velik korak naprej pri skrbi za posameznike, ki potrebujejo pomoč v vsakdanjem življenju – od institucionalnega varstva k bolj neodvisnemu življenju.
Neodvisno življenje ne pomeni, da pomoči potrebni posamezniki vse počnejo sami. To pomeni, da živijo svoje življenje z enakimi izbirami in nadzorom kot osebe brez omejitev. Zavedajo se namreč svojih potreb, zato so odgovorni za svoje življenje ter razmišljajo in govorijo v svojem imenu, tako kot vsi drugi.
Osebna asistenca je eden od načinov za odmik od institucionalnega varstva k samostojnemu življenju pomoči potrebnih posameznikov.
Zakaj osebna asistenca in ne pomoč družine in prijateljev?
Pomoči potrebni posamezniki bi morali imeti pravico izbire, kako bodo prejeli pomoč, ki jo potrebujejo. Pogosto te izbire nimajo. Partnerji, družina ali prijatelji postanejo neplačani »oskrbovalci«.
To je lahko problematično, ker nimamo nadzora nad tem, kako se pomoč daje. Na primer, če ste imeli nesoglasje s svojim partnerjem, je težko prositi za pomoč in dobiti od njega pomoč. Pomoči potrebna oseba morda ne želi, da bi njegova družina vedela za vse njihove dejavnosti, ali pa si želijo iti kam, kamor domači nočejo, in jim ne preostane drugega, kot da se prilagodijo domačim.
Zanašanje samo na to »neformalno podporo« lahko močno omeji življenjske odločitve pomoči potrebne osebe.
Kaj počne osebni asistent?
Osebni asistent je posameznik, ki pomaga posamezniku pri različnih vidikih vsakdanjega življenja, kot so osebna nega, gospodinjska opravila, pomoč v šoli, na fakulteti ali na delovnem mestu, vožnja, tolmačenje itd.
Delo osebnega asistenta ne zahteva vedno posebnih kvalifikacij ali predhodnih izkušenj in ga lahko opravljajo ljudje različnih starosti in okolij. Ključna zahteva je, da bodočega osebnega asistenta uporabnik sam oceni kot primernega za delo. Glavna razlika med osebnim asistentom in negovalcem je v tem, da v primeru osebne asistence storitev načrtuje in upravlja neposredno uporabnik storitve.
Beseda »osebna« v osebni asistenci pomeni, da je vsaka oseba drugačna in ima edinstven nabor potreb. Osebna asistenca je iskanje rešitev, ki ustrezajo posamezniku. Za različne naloge in ob različnih časih so lahko potrebne različne ravni pomoči (tj. brez pomoči, delna pomoč ali popolna pomoč), saj se bodo potrebe spreminjale glede na posamezne okoliščine, npr. spremembe družbenih vlog ali spremembe zdravstvenega stanja. Pomembno je, da se za vsakega posameznika doseže pravo ravnovesje.